Bili smo na obisku pri bratu, ki pa se je ravno odpravljal na lov. Je namreč lovec že od rane mladosti in kot otrok je že hodil z očetom na lov. Vzljubil je skrb za divjad in se rad sprehaja po gozdu, kjer je srečuje različne živali od raznih ptičev do zajcev in tudi večjih živali kot so srne. Ravno je iskal lovski nahrbtnik, ko smo prišli do njih. Povabil nas je zraven, pa nismo bili pripravljeni za iti v gozd.
Zmenili smo se za enkrat drugič, ko bomo imeli več časa. Podala sem mu lovski nahrbtnik čez ograjo stopnic in ga vprašala kaj nosi s seboj, da je tako težak. Samo se je nasmehnil in rekel, da je med težjimi stvarmi daljnogled in baterija, drugo so oblačila, ki jih ima za rezervo, če se bo moral kje preobleč. Pozdravili smo se in se vidimo proti večeru, če bomo še pri njih. Šli smo do staršev, kjer smo preživeli vso popoldne. Pogovarjali smo se in uživali pred hišo ob sladicah in kavici. Otroci so se veselo igrali zunaj okoli hiše. Z mamo sva se sprehodili po vrtu in gledali kako uspešno raste zelenjava. Oče se je spomnil, da bi lahko naredili roštilj, saj ni bilo še tako pozno. Ni bilo potrebno dvakrat reči in že so otroci hiteli pomagat kurit ogenj za žar in nositi vse potrebno. Tako sva tudi z mamo odšli v kuhinjo in očistili nekaj zelenjave paradižnikov in paprike z vrta. Pripravili sva še krompir in poleg čevapčičev vse nesli na teraso, kjer se je pripravljal roštilj. Na obisk je prišla še teta in mož in njeni vnuki in imeli smo pravo druženje. Tudi naš obisk smo podaljšali več, kot smo sprva načrtovali. Med tem časom pa se je že brat vrnil z lova. Nakrmil je divjad na krmišču in prinesel lovski nahrbtnik na teraso in poklical otroke da ga odprejo. Prišli so in radovedno gledali in potem so ojunačili ter odprli nahrbtnik.
V njem je bila plastična posodica polna gozdnih jagod. Kar zadišalo je po terasi po jagodah in vsi smo si jih malo privoščili.…