Ko sem začel redno pisati članke in besedila za delo, sem hitro ugotovil, da med “napisati” in “dokončati” obstaja velika razlika. Pravi pomen sem spoznal šele takrat, ko sem prvič sodeloval z lektorjem. Takrat sem razumel, da lektoriranje ni le popravljanje vejic in slovničnih napak, ampak pravi proces, ki besedilu vdahne profesionalnost, jasnost in ritem. Tako ga lahko nekdo veliko lažje prebere in bolje razume, o čem sploh govori.
S tem sem se natančneje prvič srečal, ko sem imel pred sabo zelo pomembno besedilo. Za podjetje je bilo tako ključno, da me je šef opozoril in mi svetoval, naj moje delo pregleda lektor. Res ni bilo prostora za napake, zato bi lahko lektoriranje potrdilo, da je besedilo primerno in pripravljeno, da ga pošljemo naprej.
Takrat sem bil pošteno presenečen. Iskreno sem mislil, da sem besedilo zelo dobro zasnoval, zato me je kar malo zabolel ego, ker šef v to ni povsem verjel. A ko sem začel sodelovati z lektorjem, sem videl, da stvari niso tako samoumevne, kot se zdijo. Lektor mi je poslal nazaj popravljeno besedilo, ki je bilo skoraj povsem rdeče. Našel je ogromno izboljšav. Te niso bile povezane le s pravopisom ali vejicami, temveč predvsem s slogom. Moje besedilo je bilo precej težko spremljati. To se je zgodilo, ker sem sicer točno vedel, o čem moram pisati, vendar tega nisem znal jasno zapisati. Zato je tukaj lektoriranje še kako pomagalo in mi dalo različico, ki je bila čisto pravilna.
Čeprav je bil to zame precejšen šok, sem se iz tega veliko naučil. Od takrat naprej vedno načrtujem nekaj časa za jezikovno korekturo in zadnje branje. To mi prihrani popravke, izboljša slog in poskrbi, da je sporočilo resnično jasno – še posebej pri dokumentih, ki gredo iz rok podjetja.…