Spomnim se časa, ko sem prvič izvedel, da je moj stari oče imel sladkorno bolezen. Ko sem to izvedel, sem začel opazovati, kako se obnaša, oziroma, na katere stvari mora biti še kako pozoren, saj bi lahko sladkorna bolezen bila zelo nevarna, če se ne bi držal vseh potrebnih napotkov, katere so morajo držati bolniki sladkorne bolezni.
Najprej pa sem opazil, kako je pri prehrani. Vedno se je izogibal sladkorju, kar pa je vključevalo tako razne sladkarije, domače pecivo, kakšna potica in pa podobno. Tega je pojedel morda kakšen kos na dva dneva. Prav tako pa si ni smel sladkati kave. Zato pa si je v kavo dajal cimet, kar pa naj bi pomagalo ravno za sladkorno bolezen.
Opazil pa sem tudi, da se je kljub svoji starosti, redno odpravljal na sprehode ali pa je šel kolesariti. Nato pa sem se malo pozanimal, zakaj bi on to redno delal, saj je bil v dobri telesni kondiciji in sem ugotovil, da redna telovadba pomaga izboljšati občutljivost na inzulin.
Tako pa je moj stari oče, redno hodil k zdravniku, saj je sladkorna bolezen zahtevala, da je redno dajal kri, saj so mu morali preveriti vrednost glukoze v krvi. Ko pa sem to izvedel, pa me je kar malo zvilo, saj si jaz ne predstavljam, da bi lahko dal kri, saj se mi začne vrteti čim vidim, da komu jemljejo kri.
Tako pa sem se naučil veliko, ko sem izvedel, da je sladkorna bolezen bila prisotna pri mojemu staremu očetu. Večinoma pa sem izvedel, ko sem ga opazoval, kaj dela skozi dan in sem tako videl vse aktivnosti in detajle, ki jih upošteva zaradi sladkorne bolezni.
Sama sladkorna bolezen, pa predvidevam, da ga je zelo prizadela, saj ni želel nikoli govoriti o njej, zato pa ga tudi jaz nisem nič spraševal, saj nisem hotel težiti.…