Spomnim se, ko sem bila še v šoli v Ljubljani, kako sem domov hodila z avtoštopom. V tistih časih se mi je to zdelo popolnoma nenevarno in dokaj sigurno.
Danes verjetno ne bi dovolila svojim otrokom, da počnejo isto. Čeprav tudi danes tako potujejo, ampak se mi zdi, da je ta novejša metoda s prevozi. Si bolj varna in bolj sledljiva. V tistih časih ni bilo toliko vrst avtomobilov na cesti. Bilo je par nemških in nekaj francoskih avtomobilskih znamk. Zelo sem bila navdušena nad avtomobilom Peugeot, s katerim se je ustavila prijazna voznica. Avto je bil videti kar nov. imel je udobne sedeže z lepimi prevlekami. Vrata so se zaprla tiho in tudi v avtu je bila popolna tišina . ni bilo slišati glasnega motorja. Zame je bila to velika atrakcija. Komaj sem čakala, da pridem domov in povem s kakšnim avtom sem se peljala. V avtu je igrala prijetna glasba, ki je pasala na umirjeno vožnjo. Spomnim se še, da je bil avto temno modre barve in ko sem izstopila sem še enkrat pogledala na avtomobilski znak in bil je res Peugeot, kot sem si zapomnila že, ko se je voznica ustavila. Takrat sem se tako navdušila nad to avtomobilsko znamko, da sem si rekla, da bo moj prvi avto, ko bom naredila vozniško dovoljenje avtomobil znamke Peugeot in verjetno bo tudi v modri barvi. Za model pa sicer ne vem kateri bodo takrat na ponudbi. Seveda sem doma takoj povedala, kako udobno sem se pripeljala domov a staršem to ni bilo nič všeč, da sem hodila s štopom, saj so mi dajali denar za avtobus. Od takrat naprej sem komaj čakala, da bom lahko šla delat vozniško dovoljenje. Takoj , ko je bilo možno, sem se vpisala v tečaj za cestno prometne predpise. Kmalu za tem sem dobila tudi službo in pričela sem varčevati.
Ko sem že nekaj privarčevala sem si pomagala z bančnim kreditom, saj bi to varčevanje trajalo predolgo časa. Odpravila sem se v avto salon avtomobilske hiše Peugeot in tako kupila avtomobil.…
…