Pa je prišel tudi ta dan, da je naš sin postal polnoleten. Kam beži čas, včasih se mi zdi, da sem včeraj praznoval svojo polnoletnost, ja saj je bilo včeraj, pred dvajsetimi leti, se nasmehnem sam pri sebi.
Tako kot večina njegovih vrstnikov, se je tudi on odpravil polagati vozniški izpit. Zdravniški pregled je opravil brez težav, tudi pri opravljanju izpita iz prve pomoči ni bilo problemov, se po zna mamin vpliv, kot višja medicinska sestra ga je naučila vse kar potrebuje, tudi počitniško prakso je opravljal v naši bolnišnici na njenem oddelku. Z učenjem nikdar ni imel težav, bister fant, mu vse ostane v glavi. Tudi teorijo iz cestno prometnih predpisov je opravil brez ene same kazenske točke. Verjamem pa. Da pri praktični vožnji bo vse drugače. Sva nekaj krat poizkusila, pa sva se na koncu vedno spričkala. Ne mara avtoritete, take nepotrebne, ne mara, da ga kdo zafrkava. Ja, to je moj sin.
Po uspešno opravljenem praktičnem izpitu in ko bo imel vozniško dovoljenje v roki, bomo razmišljali o nakupu avtomobila za njega. Za ta prehodni čas, pa bo imel na razpolago našega družinskega karavana. Vsaj prva tri leta bo tako, dokler je mladi voznik. Prijatelji pa so mi svetovali, naj mu uredim zavarovanje avta za mladega voznika. Sploh nisem vedel, da takšno zavarovanje avta obstaja. Ja, to so zavarovalne spet pogruntale nekaj novega, baje, da po statičnih podatkih mladi vozniki naredijo največ prometnih nesreč. Pokličem svojega zavarovalnega agenta, pri katerem imam urejeno zavarovanje avta in kar po telefonu mi razloži, da sicer zavarovanje avta za mladega voznika ni obvezno, je pa priporočljivo, ker imajo mladi vozniki manj vozniških izkušenj, predstavljajo večje tveganje za nastanek prometne nesreče, to zavarovanje avta za mladega voznika je vezano na voznika ne na avto. V praksi to pomeni, da lahko vozi katerikoli avtomobil in zavarovanje velja.
Odlično. Naročim mu, da pripravi polico in naslednji dan se oglasim pri njemu.
…