Imam veliko srečo, da delam v kolektivu, kjer se zelo dobro razumemo med sabo. Smo sicer manjši kolektiv, vseh skupaj nas je petnajst. Še najbolje se razumem z Sašo, s katero sva postali tudi dobri prijateljici. Obe se počasi bližava petdesetim, ona jih bo dopolnila že naslednji mesec. Prejšnji teden je imela Saša en dan dopusta, zato smo ostali sodelavci izkoristili ta dan, da se dogovorimo kaj ji kupimo za darilo. Seveda so za mnenje najprej vprašali mene, ker jo najbolje poznam. Ni mi bilo treba dosti razmišljati, saj vem da si že dolgo želi ročno uro Chopard, vendar si jo sama ne more privoščiti.
Na ročno uro Chopard jo vežejo prav posebni spomini. Njen dedek je izhajal iz premožne meščanske družine. Pri njih je bilo v navadi, da gre ročna ura Chopard iz roda v rod. Sam jo je dobil od svojega očeta, jo skrbno čuval in jo predal naprej Sašinemu očetu. Ker pa ima Saša starejšega brata, je ta čast pripadla njemu. Kljub temu, da je vedela, da ne bo nikoli ponosna lastnica pradedkove ure, si jo je res želela. Zadnje leto je prišla na idejo, da bi si kupila žensko ročno uro Chopard, le ta naj bi prehajala iz roda v rod po ženski strani. Ona bi jo predala svoji hčerki in mogoče bo nekega dne dobila vnukinjo in jo bo nasledila ona.
Svojim sodelavcem sem na hitro razložila razlog, zakaj bi bil nakup prav ročne ure Chopard odlična ideja. Vsi so bili takoj za, zbrali smo denar in kupili čudovito ročno uro Chopard. Zabava za Sašinih petdeset let je bila popoln uspeh. Najlepši del je bil, ko je odprla naše darilo in bila tako ganjena, da so se ji orosile oči. Stisnila jo je k sebi in se nam iskreno zahvalila. Z svojo ročno uro Chopard bo lahko začela čisto svojo tradicijo.…